Predsednica in premier v skupno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in sodnici Beti Hohler

Predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob sta na predsednike oziroma voditelje držav in vlad držav članic Evropske unije, na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ter predsednika Evropskega sveta Antonia Costo naslovila skupno pismo v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) in sodnici Beti Hohler iz Slovenije.

Hohler je bila ena izmed četverice sodnic ICC, proti katerim so ZDA sredi junija lani uvedle sankcije kot odziv na – po njihovem mnenju – nezakonite ukrepe Mednarodnega kazenskega sodišča proti ZDA in Izraelu. Slovenska sodnica je bila tudi članica panela ICC, ki je odobril izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Uvedene sankcije vključujejo zamrznitev finančnih sredstev in prepoved kakršnihkoli transakcij z ameriškimi subjekti, prepoved potovanj v ZDA in prepoved uporabe digitalnih platform, ki so pod nadzorom ameriških korporacij.

Da gre za zelo stroge sankcije, ki močno vplivajo na delo in življenje sodnice Hohler in njenih kolegic, je septembra v pogovoru za Televizijo Slovenija dejala slovenska sodnica na ICC, in dodala: "Vpliv sankcij je dejanski in resničen. Vplivajo na vsakodnevno življenje, moje in vseh drugih funkcionarjev sodišča, ki smo predmet teh sankcij. Vplivajo na nas in na naše družinske člane."

Predsednica republike in predsednik vlade, Nataša Pirc Musar in Robert Golob, sta v skupnem pismu podpore ICC in sodnici Hohler zapisala, da so bila mednarodna kazenska sodišča ustanovljena s strani generacij, ki so po grozotah druge svetovne vojne razumele, da "za mir potrebujemo dovolj močne institucije, pred katerimi mora oblast odgovarjati za svoja dejanja". Po njunih besedah je prav Mednarodno kazensko sodišče "živi izraz obljube – nikoli več".

Pirc Musar in Golob sta v zapisu izpostavila, da je sodišče danes tarča napadov, saj so proti sodnikom in tožilcem uvedeni prisilni ukrepi – proti nekaterim sankcije, proti drugim kazenski postopki, proti nekaterim pa oboje. Med njimi evropski državljani in tudi slovenska sodnica Beti Hohler.

"Proti sodnikom so bili ti ukrepi uvedeni, ker so opravljali svojo sodniško funkcijo in izdajali sodbe v zadevah, ki jih je obravnavalo to sodišče. Ker so sodniško službo opravljali v skladu s sodniško prisego. Posledice teh prisilnih ukrepov so hude in takojšnje," sta zapisala in dodala, da uvedeni prisilni ukrepi niso prizadeli zgolj uradnikov sodišča, temveč tudi njihove družine.

Predsednica republike in premier sta prepričana, da odgovor Evrope za zdaj ni sorazmeren resnosti razmer zaradi uvedbe teh sankcij. Kot pravita, je prevečkrat prevladala zaskrbljenost zaradi gospodarskih sankcij nad načelno obrambo neodvisnosti sodstva in mednarodnega pravosodja.

"Načelnost je nujna za Evropsko unijo, ki zatrjuje, da podpira vladavino prava. Načelnost je nujna v času oboroženih spopadov, ko je kršeno mednarodno pravo, ko se žrtve najhujših kaznivih dejanj obračajo na Mednarodno kazensko sodišče v svojem zadnjem upanju, da bodo našle pravico. Ne smemo biti tiho, saj to dolgujemo tem žrtvam," sta navedla Nataša Pirc Musar in Robert Golob.

Po njunih besedah si namreč žrtve zaslužijo "več kot le odmerjene besede 0150 zaslužijo si Evropo, ki ukrepa in odločno zaščiti sodišče, da lahko opravlja svoje naloge".

Sopodpisnika pisma podpore sta pozvala evropske voditelje in vrh EU k takojšnjemu ukrepanju, saj temeljne evropske vrednote nimajo cene. Opozorila sta, da dolgotrajnega mira ni brez pravičnosti, zato bi morala Evropa stopiti skupaj.

"O neodvisnosti mednarodnih sodišč se ni dopustno pogajati. Prihodnje generacije bodo vprašale, ali smo ukrepali, ko sta bila ogrožena mednarodno pravosodje in vladavina prava. Zgodovina bo presojala naš odziv. Mi nameravamo biti na pravi strani zgodovine," sta pismo zaključila Nataša Pirc Musar in Robert Golob.